Odmev

Avtor: 
Anton Koselj, Vrba

Odmev na članek, ki ga je objavil gospod Ciril Čiro Dolar (CČD) v Novicah občine Žirovnica, december 2014, z naslovom „Zgodovina po moje ali Neresnice in namigovanja v knjigi Tudi to je naša in moja zgodovina“.

Imate prav g. CČD, ko ste ugotovili, da je bil Wehrmacht naziv za nemške oborožene sile. Naziv, ki je uporabljen v knjigi za opis vaških straž, je zaradi tiskovne napake napačen. Pravilen naziv je Wehrmachtschaft.

Večji del svojega članka ste posvetili zgodbi o Francu Talerju-Miru. Zgodba je v knjigi dovolj natančno in razumljivo opisana. Iz vsebine vašega prispevka pa sklepam, da vsebine knjige niste ali pa niste hoteli dobro razumeti in da v marsičem niste dobro seznanjeni.

Uspeh vojnih operacij je mnogokrat uspešen, kadar je v operacijo vključena prevara in izdaja. Očitno je tako operacijo v primeru Taler uspešno izpeljal Druschke. Pri cerkvi sv. Marka mu je uspelo organizirati namišljeni sestanek terencev brez določenega programa. Dokazano je, da so operacijo Taler v Vrbi izvedli nemški vojaki in ne domobranci.

Trdite, g. CČD, da je bil Tine Dolar-Čiro (TDČ) eden vidnejših partizanov narodno osvobodilnega boja (NOB) in sekretar okrajnega komiteja. To pomeni, da je imel močna pooblastila, da v normalnih, zlasti pa v kritičnih vojnih situacijah, lahko samostojno ukrepa in izdaja povelja.

Ko je TDČ zvedel za sklic aktivistov pri Markovi cerkvi in mu nihče ni vedel pojasniti zakaj je sestanek sklican in s kakšnim namenom, bi moral takoj ukrepati. Izdati bi moral povelje s katerim bi preklical sklic sestanka pri cerkvi sv. Marka. S preklicom sestanka in opozorilom aktivistom naj ostanejo ta večer doma, bi preprečil smrt Talerja. Ker ni izdal povelja za preklic sestanka, se v analizo tega dogodka ponuja drug možen scenarij, to je sum, kaj pa če je bil Druschkejev agent TDČ? V istem času, v aprilu 1944, je bil moj oče borec NOB. V boju z okupatorjem v Poljanski dolini je bil ranjen in ujet. Nemci so ranjenega in zanemarjenega najprej poslali domov, da se umije in očisti. Ko je zvečer šel od vlaka iz Žirovnice proti domu v Doslovčah, so ga spremljali gošarski aktivisti in ga osumili, ne da bi z njim prej spregovorili eno samo besedo, da je izdajalec, pobegnil od gošarjev in ga je zato treba ubiti. Le uro za tem, ko je prišel domov, so se v hiši pojavili gošarji z namenom, da ga ubijejo. V kuhinji so ga zasliševali, v veži pa je čakal rabelj, da ga bo po končanem formalnem zaslišanju ubil. Temu dogodku sem bil živa priča. Zasliševalcem je oče uspel dokazati, da ni pobegnil in ni bil izdajalec. Zato so gošarji odšli, ne da bi izvršili načrtovani umor. Oče pa je smel živeti še naprej in podpiral gošarje do konca vojne. Ali je bil sum za mojega očeta, da je bil izdajalec, bolj upravičen, kakor možen sum, da je bil TDČ Druschkejev agent? To presodite sami.

Za smrt Talerja je neposredno odgovoren Druschke, ki je s pomočjo svojih agentov in sodelavcev uspešno organiziral namišljeni sestanek brez programa pri Markovi cerkvi. Za njegovo smrt pa je bil soodgovoren tudi TDČ zato, ker v trenutku, ko je zvedel za sklic sestanka, ni takoj izdal povelja, da se sklicani sestanek takoj ustavi in prekliče. Istočasno pa bi moral pričeti raziskovati kdo, kdaj in zakaj je izdal ukaz za sklic sestanka. S tako aktivnostjo bi preprečil, da bi Taler padel v okupaterjevo zasedo.

Od mene g. CČD zahtevate, da vam s pisnimi in ustnimi viri podkrepim v kjigi navedene trditve in namigovanja. Vsi opisani dogodki v knjigi so brez namigovanj in so podprti z opisom mojih osebnih doživetij in izjav, ki so jih dali pošteni posamezniki, ki so jih sami doživeli ali njihovi sorodniki in znanci.

Priporočam vam, da še enkrat preberete knjigo in v njeni vsebini iščete resnično zgodovino naših krajev. Tisti, ki se, po vaših navedbah, zavzemate za vrednote NOB, poznate vrednote samo iz določenih pisnih virov ali pripovedovanj vaših znancev. V knjigi navedeni podatki samo dopolnjujejo te vire, o katerih prej niste imeli prilike, da bi jih brali ali o njih slišali. Ne vem kako naj bi s pisnimi ali ustnimi viri dokazal n. pr. uboj Gogala Janka iz Doslovč, ki so ga gošarji mobilizirali isti večer kakor mojega očeta. Janka, zavednega Slovenca, domoljuba in upornika proti okupatorju, so gošarji brez obtožbe in pojasnila njegove krivde ubili in pokopali na neznanem kraju. Kje so ga pokopali še danes ne vemo.

Gospod CČD, v uvodu ste se pohvalili kako dober poznavalec ste vse zgodovine, ki je povezana z NOB in 2. svetovno vojno. V zaključku članka pa mi grozite, da je uporaba besede gošarji, namesto partizani, kazniva. Bojim se, da vse vaše in vašega zgodovinarja poznavanje zgodovine temelji na tako nezanesljivih osnovah, kot poznavanje besed gošarji in partizani. Da boste zgodovino 2. svetovne vojne v Evropi in Sloveniji bolje spoznali, priporočam vam in vašim somišljenikom, da preberete vsaj naslednje tri knjige: George Orwell: „1984“, Milovan Đilas: „Novi razred“ in Keith Lowe: „Podivjana celina“. Potem, ko jih boste prebrali, verjamem, da se bomo lažje sporazumevali tudi o dogodkih, ki so opisani v moji knjigi.

V naših krajih mnogokrat uporabljamo besedo goša namesto gozd. Ko se je ob začetku vojne začelo organizirano odporniško gibanje, so se aktivisti umaknili v gošo. Zato smo tiste, ki so se umaknili v gošo imenovali gošarji. Tako smo jih imenovali do konca vojne. Ob koncu vojne pa so bili preimenovani v partizane. Po vdoru Nemcev 1941 v Rusijo, se je na okupiranem ozemlju razvilo odporniško gibanje in udeleženci tega gibanja so se imenovali partizani. V ruščini beseda partizan pomeni „borec partizanskega odreda ali udeleženec partizanske vojske“.

Pri nas pa je beseda gošar med vojno označevala upornika proti okupatorju, ki se je zadrževal v goši. Prav bi bilo, da se jo z ustreznim pojasnilom vključi v šolske učbenike povsod tam, kjer se danes uporablja beseda partizan.Tako bi se otroci lahko tudi po tej poti seznanjali z dejanskimi dogodki med vojno. Gošar je naša, slovenska beseda in po svoji vsebini označuje upor proti okupatorju. Zakaj bi uporabljali tujo partizan, ko pa imamo lepo domačo, ki ima svoj izvor v naravi. Beseda gošar nas spominja na tiste vojne čase, v katerih nam je bilo mnogokrat težko, zelo težko. Zato je gošar spoštljivo in ne žaljivo ime. Storite kaj, da bo beseda gošar postala spoštovana in prepoznavna v celem slovenskem prostoru.

V knjigi opisani dogodki so opomin živečim, tudi vam CČD in vašim somišljenikom, da je treba danes storiti več, da se podobni dogodki ne bodo ponovili. Namesto, da me pozivate k preklicu in s tem prikrivanju opisanih krutih dogodkov v preteklosti, se raje zavzemajte, da se odkrijejo tudi tisti kruti dogodki, ki so še ostali prikriti. Dolžnost nas vseh je, da zanamcem prikažemo resnično zgodovino. Le z razčiščeno preteklostjo in sedanjostjo si bomo zagotovili mirno sedanjost in lepšo prihodnost našim potomcem.

Anton Koselj
Vrba