Prometni dogodki v Vrbi – črna točka

Avtor: 
Anton Koselj

O obvoznici Vrba je bilo že veliko napisanega in pojasnjenega. Zato nisem imel namena, da k temu še kaj dodam. Dogodek v noči iz sobote na nedeljo, 10. na 11. oktober 2015 pa je tako pretresljiv in zastrašujoč, da je o njem in obvoznici treba povedati še to, kar sledi v nadaljevanju.
 
Ko zjutraj vstanem  usmerim prvi pogled skozi okno na dvorišče in cesto skozi vas. Pogled tega jutra proti cesti se je zdel drugačen kot druge krat. Pozornejši pogled je povedal, da je drog, na katerega je bilo pritrjeno prometno zrcalo, podrt, zrcalo pa na tleh. Po ogledu kraja dogodka sem ugotovil, da je ponoči nekdo pripeljal z veliko hitrostjo iz smeri Breznica, se zaletel v drog, ga podrl in nadaljeval pot še kakšnih 10 m in se ustavil v leseni baraki in jo močno poškodoval. Pred barako je ležalo na tleh nekaj razbitin avtomobilskih luči. Ker ni bilo nikogar v bližini, da bi ga vprašal, kaj se je ponoči dogajalo, sem poklical policijo na 113 in  jim povedal kaj se je v Vrbi zgodilo. Dežurna policistka na 113 je povedala, da je policija z dogodkom seznanjena. Kasneje sem vprašal lastnika poškodovane barake, Marka Brejca, kaj se je dogajalo ponoči in kdo je bil povzročitelj nezgode. Povedal  je, da je bila povzročiteljica neka ženska iz Ljubljane, ki je bila na obisku pri svojem fantu v Doslovčah, se vračala v Ljubljano in je nekoliko prehitro vozila. Naprej nisem poizvedoval, ampak sem pričakoval, da bo dogodek, tako kakor običajno, objavljen in pojasnjen v Gorenjskem Glasu (GG). Ker dogodek v GG ni bil objavljen, sem čez nekaj dni šel na policijsko postajo Jesenice in prosil, če mi lahko pojasnijo kdo je bil povzročitelj nezgode in okoliščine zaradi katerih je do nezgode prišlo. Dežurni policist mi je vljudno povedal, da gre v tem primeru za osebne podatke in mi jih ne more oziroma ne sme povedati. Tako je dogodek za javnost ostal nepojasnjen.

Na istem mestu se je pred nekaj leti zgodil podoben primer, le da je povzročitelj pripeljal iz
nasprotne smeri, to je, iz južne strani skozi vas proti Breznici. Tedaj se je voznik na svoji levi strani poti zaletel v kamniti zaščitni zid ob hiši Lojzke Štrenfelj in ga podrl. Oba dogodka ležita ob mojem izhodu iz dvorišča na glavno cesto skozi vas. V novembru, kmalu po zadnji prometni nesreči, sem peljal iz dvorišča na cesto skozi vas. Ko sem se v obnovljenem prometnem zrcalu prepričal, da je pot prosta v obe smeri, sem se začel pomikati proti cesti. Tedaj je z desne strani skozi vas z veliko hitrostjo pripeljal avto in le malo je manjkalo, da se ni zaletel v mojega. V primeru trčenja bi bil kriv jaz, ki sem vozil iz stranske na glavno cesto. S podobnimi varnostnimi problemi se srečujejo tudi drugi vaščani, ki se vključujejo v promet na cesto skozi Vrbo.

Opisane prometne nezgode dovolj nazorno povedo, kako nevaren je promet skozi Vrbo in kako nujno je treba poskrbeti za obvoznico mimo Vrbe. Večkrat so bile že opisane možne variante za preusmeritev prometa mimo Vrbe. Sam sem bil vedno proti vsem obvoznicam mimo Vrbe in sem predlagal varianto »5«, ki bi šla mimo Vrbe tako, da se Vrbe ne bi dotaknila in ohranila Vrbo in okolico nedotaknjeno. Ta za župana ni sprejemljiva in je predlagal zahodno varianto 4 oziroma varianto »E«, kot jo imenujejo njeni nasprotniki. Tudi sam sem nasprotoval tej varianti.  Promet skozi Vrbo narašča, prometna varnost pa se vedno bolj zmanjšuje in promet postaja življenjsko nevaren. Vsakokrat, ko se odpeljem z dvorišča na cesto skozi vas, sem izpostavljen prometni nezgodi. Zaradi nje pa lahko postanem tudi invalid. Zato podpiram izvedbo zahodne variante, ki je najbližja možni izvedbi in s tem vsaj delno povečani varnosti prometa skozi vas. Župan je varianto »E«  vključil v prostorski plan in  v naslednjem mandatnem obdobju (2014-2018)  naj bi bila tudi realizirana.

Nasprotniki zahodne obvoznice »E« se niso strinjali in so začeli z aktivnostmi, da bi njeno realizacijo preprečili. V mandatnem obdobju 2010-2014 smo bili člani VOV: Rudi Kunstelj (RK), Marko Brejc(MB) in Anton Koselj(AK).  Rudi Kunstelj je univ. dipl. ing. gozdarstva. Glede na njegovo izobrazbo sem bil mnenja, da je najbolj primeren za predsednika VOV. Predlagal sem, da on postane predsednik VOV. S predlogom se je strinjal tudi MB in tako je za to obdobje postal predsednik VOV g. Rudi Kunstelj.

V septembru 2013 mi je RK prinesel na dom naslednji dopis:

Draga sovaščanka, dragi sovaščan

Živimo v vasi, ki velja za najbolj opevano v Sloveniji in poznano celo izven državnih meja. Za pesnika Prešerna je podoba  raja, za nas vaščane in pred tem že našim prednikom je ljubi dom, zaradi »srčnih« mož je zibelka kulture in še drugih vrednot (Prešeren, Vovk, Zlatousti-Pogačar…) in kot svetinjo jo cenijo rojaki v zamejstvu in jim predstavlja simbol domovine, korenin, njihovo identiteto. Na tako vas smo lahko iz vsega srca ponosni.
Zato smo ustanovili Skupino za trajnostni razvoj (STRV). Z namenom, da bi s svojimi prizadevanji skrbeli oz. pripomogli za dobro vasi v najširšem pomenu te besede.
Prvi izziv in razlog, da smo »stopili skupaj«,  je dogajanje načrtovanja obvoznice Vrbe. V STRV smo prepričani, da sedanja idejna trasa obvoznice-t. i. E varianta, za Vrbo prinese mnogo slabosti-kar smo vam strnjeno našteli v nadaljevanju pisma, kjer opisujemo slabosti zahodne trase obvoznice in prednosti vzhodne trase obvoznice. Želimo, da bi bila obvoznica Vrbe speljana tako, da bi se ohranila kvaliteta življenja vseh vaščanov, da bi se ohranilo čim več rodovitne vaške zemlje, da bi nova cesta prečkala čim manj lastniških parcel in da bi Vrbo odprla razgledom na njeno lepoto in bo vabljiva za turiste in vse, ki jim je draga.
Zato smo že navezali stike s strokovnjaki, ki odločajo o ustreznosti trase in prav tako z g. županom, ker je v pristojnosti občine pripraviti idejne projekte tras. Znano nam je vse do sedaj opravljeno delo za obvoznico in hkrati možnosti za pripravo boljše trase obvoznice. Vse to nas je utrdilo v prepričanju, da je potrebno občinski prostorski načrt (OPN), v katerem se je znašla zahodna idejna trasa za obvoznico. Zato smo g. županu in občinskemu svetu že poslali zahtevo za spremembo dela OPN.
G. župan nam je osebnem razgovoru osebno obljubil svojo zavzetost za pripravo ustreznejše trase obvoznice. Za postopek do  omenjenega cilja je potrebno nekaj časa in veliko dela. STRV bo g. župana pri delu za ustreznejšo traso obvoznice podprla z vsemi svojimi močmi in zunanjo strokovno podporo. Strokovne službe na državnem nivoju so že obljubile prednostno obravnavo problematike, g. župan pa je obljubil ponoven sklic zbora krajanov, kjer bo predstavil omenjeno možnost in preveril interese krajanov.
Če bo večina krajanov odobravala delo na pripravi boljše trase obvoznice, bomo z delom na le-tej intenzivno nadaljevali in ga skušali dokončati v najkrajšem možnem času. Tako bo Vrba pridobila projektno traso obvoznice na vzhodu, za katero bomo z veseljem podprli nadaljevanje pridobivanja dovoljenj, pripravo OPN (občinski podrobni prostorski načrt) in končno njeno realizacijo.
Menimo, da si Vrba-najbolj opevana slovenska vas-to tudi zasluži.

ZAKAJ SI PRIZADEVAMO ZA DRUGO TRASO OBVOZNICE?
ZATO, KER JE TO DOBRO ZA VRBO IN VSE NJENE VAŠČANE.


Za Vrbo je obvoznica po vzhodni strani (na terenu nekje od konca »zaščitenega območja«, do meje s sosednjo občino Radovljica) DOBRA:
Večina voznikov, ki peljejo z Breznice skozi Vrbo, pod Vrbo zavije levo proti Lescam (teh je 99%), zato bi bila trasa ceste mimo Vrbe po vzhodni strani za voznike bližnjica na poti z Breznice proti Lescam (in obratno).
Vas Vrbo bi razbremenila sedanjega prometa skoznjo in promet bi tekel mimo vasi po eni-vzhodni strani. Zato bi vaščanom breme ceste res odpadlo, ne pa se zgolj prestavilo na drugo stran.
Ohranila, celo izboljšala bi se kvaliteta življenja vaščanov. Onesnaževanje s hrupom in smogom bi se umaknilo stran od vasi.
Cesta bi tekla bližje Poti kulturne dediščine in bi prispevala k večji turistični privlačnosti vasi.
Ta cesta bi sicer peljala čez polja (kot vsaka), vendar je velik del zemlje na (severno) vzhodni strani vasi zadružne, ki je onesnažena s pesticidi in zato bi s to izgubo kmetijskih površin manj izgubili, kot če bi gradili cesto na neokrnjenih poljih in travnikih.
Ta trasa obvoznice bi tekla čez parcele manjšega števila lastnikov.
Trasa vzhodne obvoznice bi večji del lahko tekla po že obstoječih poteh in s tem ne bi razdeljevala parcel, z novo cesto pa bi trajno uničili manj zemlje.

Za Vrbo obvoznica po zahodni strani (imenovana E varianta) NI SPREJEMLJIVA, ker:

Glede na oceno, da 99% vozil, ki z Breznice peljejo skozi Vrbo, pod Vrbo zavije proti Lescam, bi zahodna trasa obvoznice Vrbo obkrožila s treh strani - severne, zahodne in južne in Vrba bi postala pol otoček, obkrožen s cesto in posledično z njenim onesnaževanjem. Jedro vasi bi bilo prometno razbremenjeno, a celotna vas (zaradi majhnosti seveda tudi njeno jedro) bi bila dodatno obremenjena s posledicami obkrožujoče nove ceste.
Kvaliteta bivanja vaščanov bi se posledično bistveno spremenila, saj bi bili namesto sedanjih zelenih travnikov naenkrat obkroženi s cesto.
Cesta  na zahodni strani bi razbremenila le del vasi na račun drugega dela vasi - breme ceste bi za vas ostalo, le prestavilo bi se z enega dela vasi na drugega.
Glede na to, da pelje idejna trasa E po rodovitnih travnikih, ki so ekološko še dokaj neokrnjeni, bi s takim posegom v naravo trajno zgubili dragoceno rodovitno zemljo. Ta je pa poleg kulturnih biserov pravzaprav edino bogastvo, ki ga Vrba ima.
Naša občina je bogata z naravnimi viri, Vrba tudi na tem področju še čuva svoje bisere-neonesnažene travnike, ki so še naprej lahko zdravi pašniki, ali pa rodovitna obdelana polja. Greh je, da bi čeznje peljala cesta, in za vedno spremenila vrednost zemlje pod seboj in okrog sebe.
Z vidika razvoja na kulturnem področju ali na turističnem področju, Vrba z zahodno obvoznico ne bi pridobila nič. Po zahodu vasi potekajoča obvoznica ne bi imela nobene povezave s Potjo kulturne dediščine in Vrbe ne bi delala bolj privlačne s kulturnega ali turističnega vidika.
Uporabnost in prijetnost poljskih poti bi bila uničena. Otroci (in odrasli pešci) iz Vrbe bi morali na pot do drugih vasi, kjer je šola, vrtec, zdravstveni dom…preko široke nove ceste, zdaj pa poljske poti preko zelenih površin predstavljajo bližnjice do vseh ključnih javnih stavb v občini. V Vrbi namreč ničesar od tega nimamo in smo še toliko bolj odvisni in naravno povezani z drugimi vasmi v občini.
Obvoznice se vaščani ne bomo posluževali, saj nam je sedanja cesta na Breznico bližnja in neizogibna. Tako bi zahodno obvoznico uporabljali le »tuji« vozniki za precej visoko ceno negativnih posledic ceste, ki bodo ostali nam-vaščanom.
Upamo, da smo uspeli zaobjeti glavne razloge, ki kažejo zakaj trasa obvoznice na zahodni strani za Vrbo nikakor ni dovolj dobra rešitev.
V STRV smo neomajno prepričani, da je dobro za sedanje in prihodnje rodove vaščanov Vrbe, da ob sedanjem izzivu obvoznice z vsemi svojimi močmi podpremo g. župana pri pripravi boljše rešitve trase za cesto, da bo v resnici pomenila pridobitev;

  • pridobitev za vse, ki pot skozi Vrbo potrebujejo zaradi svojih vsakdanjih obveznosti.
  • pridobitev za vse, ki jim je Vrba draga, ker je Prešernova, Vovkova…
  • in ne nazadnje pridobitev za vse nas vaščane, saj je Vrba najbolj naša



Vrba, avgust 2013                                                      Skupina za trajnostni razvoj Vrbe


Ko sem članek prebral, sem vprašal RK: « Kdo je predsednik STRV, kdo so člani skupine  in na čigavo pobudo je bila skupina ustanovljena«. Odgovora nisem dobil. Nasmehnil se je, kakor da bi hotel reči: »To se razume, da sem bil pobudnik  jaz, kdo so člani skupine pa ni važno«. RK o svoji nameri o ustanovitvi STRV ni obvestil niti VOV. Zlorabil je formalno moč predsednika VO in na svojo roko ustanovil STRV. S tem je na sebičen način vnesel razdor med tiste vaščane, ki jih promet skozi Vrbo močno prizadene in tiste, ki jim ta ni mar. To pa ni naloga predsednika VO. Njegova naloga je spodbujati ljudi k aktivnostim, ki nas združujejo in med ljudmi ustvarjajo dobre odnose in sodelovanje.

Članek STRV zelo nestvarno opisuje zakaj zahodna obvoznica, po varianti E, ni primerna. Po vsebini je bolj pravljica, kakor pa resen prispevek k rešitvi OV. Edini cilj, ki ga zasleduje je, preprečiti izgradnjo OV po varianti E . Z vso silovitostjo zagovarjajo neko vzhodno varianto. Ne upajo pa povedati, da je že večkrat opisana znana varianta 5 tista, ki rešuje promet skozi Vrbo in se Vrbi in njeni okolici dovolj daleč izogne. Ne ozirajo se na znano strokovno mnenje g. Knifica, dipl. etnologa, vodja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Opirajo se na formalni del zaščitnega območja Vrbe. Mimo tega območja pa je za njih možno graditi vse, kar se trgovcem z novci zljubi. Tudi zahodna obvoznica poteka zunaj formalno zaščitenega območja. Prešernove besede »Dežela kranjska nima lepš,ga kraja , ko je z okolščno ta podoba raja« so jim tuje. Sebičnost idej STRV gre tako daleč, da za uresničitev svojih idej uporabijo za fasado samega dr. Franceta Prešerna. Tega zaveden Slovenec, zlasti pa Vrbnjan, ne bi smel nikoli storiti. Ne briga jih to, da bo med vsako vzhodno obvoznico in vasjo nastal prostorski žep, ki bo zelo privlačen za pozidavo za brezčutneže za Prešernovo okolico. Že sama obvoznica bi skazila okolico, kaj šele nepredvidljive gradnje. Katerakoli vzhodna obvoznica bi skazila pogled in užitek lepote, ki jo danes uživa obiskovalec Vrbe, ko se postavi pred cerkev sv. Marka in se sprehodi okoli nje. Ta obiskovalec danes lahko uživa lepote narave skoraj cele Gorenjske. Uresničitev idej, ki jih opisuje članek STRV, bi večino teh užitkov nad lepoto okolice izničile.

Sredi novembra 2013 sem od STRV dobil vabilo, da se udeležim zasaditve vrtnice »Prešeren v Vrbi« ob Prešernovi rojstni hiši. Vabilo je za STRV podpisal RK. Zasaditvi vrtnice se zaradi zadržanosti sam nisem mogel udeležiti. STRV je zasaditev vrtnice izvedla 23. novembra 2013 na vrtu na zahodnem delu Prešernove hiše kot prispevek k bližajoči obletnici Prešernovega rojstnega dne. Po zunanjem zgledu je enaka vrtnicam, ki rastejo na vrtu na vzhodnem delu PH. Vsekakor vrtnica krasi zahodni del vrta v družbi vinske trte, katere izvor je 400 letna trta, ki raste v Mariboru. Na zunaj je bil namen zasaditve vrtnice izkazati pozornost Prešernovemu rojstnemu dnevu. Dejansko pa je bila zasaditev vrtnice predvsem fasada za katero se skriva opravičilo za preprečitev gradnje zahodne obvoznice. Prešeren bi bil mnogo bolj vesel, če bi STRV poskrbela za varen pristop obiskovalcev od avtobusne postaje do PH in cerkve sv. Marka, kjer bi mu lahko v miru in varno izkazovali spoštovanje in priznanje za njegove stvaritve in uživali lepote tega okolja.

Le nekaj korakov na poti od Prešernove hiše proti lipi sredi vasi je plot med Ropretovo hišo in skednjem. Na tem plotu je že dalj časa pripet velik reklamni plakat.

vrba.jpg

Na njem je naslikan pes in poleg njega napis, ki opisuje ponujano pasjo hrano. Taka reklama ni nič posebnega, saj smo jih navajeni vsepovsod. Hudo narobe pa je, da je ta reklamni napis v celoti v nemškem jeziku. Ko sem pred kratkim šel po tej poti, sem tam srečal dva turista iz Maribora, ki sicer živita v Nemčiji. Slikala sta ta plakat in se zgražala, kako je to mogoče, da nekdo lahko vrši komercialno reklamo pred Prešernovo hišo v nemškem jeziku. Bilo me je sram, ker sem že večkrat šel mimo tega plakata pa nisem nič ukrepal. Ko sta turista odšla naprej, sem poskusil plakat odtrgati pa mi ni uspelo, ker je iz močnega materiala in močno pritrjen na deske. Učinkovitejši fizični poseg z orodjem pa bi me lahko pripeljal do obtožbe motenja posesti. Sprašujem pa se, kdo je dovolil tako sramotno  reklamo v nemškem jeziku pred Prešernovo hišo, kaj počne STRV, VOV, župan in drugi, ki hodijo tu mimo in vidijo to sramoto.
Glede na predvolilne obljube g. župana in obljube po izvolitvi bi se v letu 2015 morale vršiti že priprave na izgradnjo zahodne obvoznice. Vendar javnost do sedaj o tem, da se izvajajo kakršnekoli aktivnosti na tem projektu, še ni bila nič obveščena. STRV pa v svojem sporočilu vaščanki in vaščanu sporoča, da je od župana dobila obljubo, da bo poskrbel za ustreznejšo novo traso. Celo strokovne službe na državnem nivoju so obljubile prednostno obravnavo problematike. Občinski svetnik in predsednik NSi g. Jurij Dolžan pa je, v Novicah občine Žirovnica na vprašanje katerim razvojnim projektom v OŽ ni naklonjen, samozavestno izjavil, da zahodna obvoznica zagotovo ne more biti rešitev prometa skozi Vrbo. To pomeni, da se po njegovem mnenju nikoli ne bo gradila. Te izjave ni nihče demantiral. Na osnovi česa in v čigavem interesu je g. Dolžan lahko dal tako izjavo, saj ni strokovnjak za reševanje tega problema niti vaščan Vrbe, ki bi dobro poznal prometne probleme skozi Vrbo? Že 15 let rešujemo OV in še vedno ni zgledov, da jo bomo kmalu rešili. Zaradi katerih in čigavih interesov?

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika piše, da je korupcija: « izkoriščanje družbenega položaja, moči za neupravičeno in navadno nezakonito pridobivanje zlasti premoženjske koristi zase ali za znance«. Če je v opisanih dogodkih o reševanju OV prisotna tudi korupcija, naj presodi vsak sam.

Pred križem na severnem izhodu iz Vrbe sta se zgodili že dve težki prometni nesreči. K sreči so ob teh nesrečah nastale samo materialne škode. Lahko pa bi udeleženci dobili težke telesne poškodbe. Ta točka pred križem predstavlja črno prometno točko v Vrbi. Zato, g. župan Polde Pogačar, storite kaj, da se črna točka iz Vrbe umakne in promet skozi vas normalizira.

Druga črna prometna točka se nam obeta na Breznici z izgradnjo krožišča pred cerkvijo in mrliškimi vežicami na Breznici. Na tej lokaciji smo v preteklosti že imeli smrtni prometni primer. Gospod župan temeljito še enkrat preverite lokacijo krožišča v tem okolju in jo spremenite tako, da bo zagotavljala največjo možno varnost vseh udeležencev v prometu. Krožišče iz varnostnih razlogov na tem mestu ni primerno.

Ko se seznanjamo o  neprijetnih dogodkih okoli Vrbe in PH pa je prav, da na tem mestu povemo tudi to, da je med temi dogajanji postala notranja oprema PH bogatejša. V njej visijo nove ilustracije Prešernove Zdravljice, delo Vrbnjanke, akademsko izobražene kiparke gospe Andrejke Čufer. Slikarki in vsem, ki so pri uresničevanju te opreme sodelovali, gre iskreno priznanje in čestitke. Trudimo se, da bodo tudi naši medsebojni odnosi tako topli in prijetni, kakor jih čutimo ob pogledu na te umetnine, ki izražajo oplemenitev Prešernovih stvaritev. Prešeren bi bil vesel, ko bi jih lahko videl. Tudi obiskovalci, ki so že obiskali PH, bodo ob ponovnem obisku prijetno presenečeni nad lepoto te ilustracije Zdravljice.

Anton Koselj
Vrba

Prometni dogodki v Vrbi – črna točka