Degradacijo centra Breznice je še vedno mogoče preprečiti in doseči boljše rešitve

Avtor: 
Bernarda Resman

Ob sprejemanju prostorske ureditve centra Breznice z OPPN sem javno zapisala, da je bil postopek sprejemanja odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Breznica – Center (BZ2), objavljenega v UL 74/2015 – 2.10.2015 izveden nezakonito in protiustavno. Sodelovanje javnosti v postopku je bilo namreč onemogočeno, to pa je bistvena faza postopka sprejemanja OPPN. Niso se iskale in primerjale možne rešitve za vse v dolgoročnem planu, OPN in OPPN Breznica opredeljene probleme, ki so posledica poteka državne ceste skozi oz. tik ob objektih, ki bi za nemoteno delovanje potrebovali več zunanjega funkcionalnega zemljišča ali javnega prostora. Predvsem so bili prizadeti lastniki sosednjih objektov zavedeni in izigrani in iz postopka izključeni. O bistvenem delu ureditve, poteku ceste, je odločil župan sam, in to tako, da je promet še bolj približal ostalim dejavnostim, ki jih promet že danes onemogoča. Stanje v tem prostoru se bo zato za večino interesov in vrednot trajno poslabšalo, prostor bo zanje postal neuporaben, razvojna priložnost bo z njo zapravljena, z novo ureditvijo bo predvsem obstoječim gospodarskim subjektom po nepotrebnem nastala dolgoročna poslovna škoda, zmanjšanje vrednosti njihovega premoženja in zmanjšanje razvojnih možnosti.

Po odzivu na to trditev sem se zavezala, da jo bom podrobneje obrazložila. Žal hitreje ni šlo, a dovolj zgodaj za vse, kar prizadeti lahko storijo, da se degradacijo centra Breznice še prepreči. To še vedno lahko stori tudi politika, brez politične volje pa to lahko storijo samo prizadeti sosedje predvidenega posega.

Ustavno sodišče je po 1. Odstavku 21. člena ZUS pristojno odločati o skladnosti predpisov lokalnih skupnosti z ustavo in z zakoni, po 3. Odstavku 21. Člena ZUS pa tudi o ustavnosti in zakonitosti postopkov, po katerih so bili ti akti sprejeti. Za zakonitost občinskih aktov mora občina spoštovati zakonodajo tako glede vsebine kot glede postopkov sprejemanja.

Za ureditev ceste znotraj OPPN je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, zato OPPN v tem primeru ne učinkuje neposredno in prizadeti sosedje pobude za ustavno presojo ne morejo dati direktno Ustavnemu sodišču, ampak svojo pravico najprej uveljavljajo na Upravnem sodišču kot stranke v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja. Sosedi, ki izkažejo svojo pravno korist, v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja lahko zatrdijo, da ni pogojev za njegovo izdajo, ker je bil OPPN sprejet v neskladju z ZPNačrt, ker zainteresirani javnosti ni omogočil aktivnega sodelovanja v postopku priprave. S temi očitki bodo sosedje lahko uspeli na Upravnem sodišču. Sodelovanje javnosti je namreč bistvena faza postopka sprejemanja OPPN.

Projekt ureditve ceste s krožiščem znotraj OPPN presega območje OPPN, saj že samo krožišče s prehodom za pešce sega čez območje OPPN, v celoti pa vzhodni priključek na krožišče, kot njegov neločljiv sestavni del. Občina zatrjuje, da bo potrebne posege izven območja OPPN izvedla kot investicijska vzdrževalna dela v javno korist, za katera ni potrebno gradbeno dovoljenje. Teh del ne moremo šteti za vzdrževalna dela v javno korist, saj za to niso izpolnjeni zakonsko določeni pogoji (18. Člen zakona o cestah, Ur.list 10-/10,.48/12, 36/14 - odl.US in 46/15). Z njimi se namreč posega tudi izven območja cestnega sveta, s posegom se spremeni velikost njenih posameznih delov, obseg napeljav, naprav in opreme ter druge infrastrukture (pločnik). Prizadetim sosedom, predvsem lastniku trgovine, župnijskega doma in lastnikom stanovanjskih objektov se bo poseglo funkcionalna zemljišča, poleg tega pa se, predvsem trgovini, bistveno poslabšajo pogoji poslovanja. Če bi občina in država dela izven OPPN skušali izvajati na črno brez gradbenega dovoljenja, bi prizadeti sosedi morali pravico uveljavljati najprej preko inšpekcijskih služb, nato pa svoje pravice, tako kot sosedje znotraj OPPN, uveljavljati v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja.

Izvirni greh predlaganega urejanja je v postopku sprejemanja OPN, v katerem je bil za center Breznice predviden in v javni razgrnitvi predlagan umik ceste na južni rob naselja, kar je bilo takrat v vseh razvojnih dokumentih in fazah priprave OPN opredeljeno kot javni interes. Zanjo je imela občina tudi vsa lokalna politična, strokovna in zakonsko določena soglasja. Za tako rešitev se je v času priprave OPN na vseh delavnicah in organih zavzemala tudi najmočnejša politična skupina v občini, Neodvisna lista

obvoznica.jpg

V postopku javne obravnave pa župan ni zagovarjal rešitve, ki jo je sam predlagal, ampak je že na sami javni obravnavi (pred proučitvijo vseh pripomb) sprejel pripombe manjšine zasebnih lastnikov (predvsem njegovih političnih podpornikov) na ureditev vzhodnega dela v škodo javnega interesa. »Potolažil« jih je z izjavo, da bo problem rešen s krožiščem in da vzhodno od ceste Breznica-Vrba umika ceste na južni rob naselja ne bo. Očitno je bilo, da se je za krožišče že prej dogovoril z zunanjim izvajalcem. V posmeh zakonodajnemu postopku pa je v tej fazi črtal tudi umik ceste izpred bivše Planike, ki ga ni nihče predlagal in za podrobnejše reševanje motečega prometa predlagal sprejem OPPN z območjem, v katerega ni možno stlačiti niti že takrat predvidenega krožišča. Na gornji sliki je območje OPPN obarvano z roza barvo južno od trenutne trase državne ceste. Če bi bilo za območje OPPN predlagano območje nad rdeče črtkano spodnjo mejo, bi bilo v postopku sprejemanja OPPN možno obravnavati in v čim večji meri upoštevati in odpraviti razloge za pripombe, dane v javni obravnavi.

Prometna ureditev je bistveni sestavni del celostne, trajnostne ureditve centra Breznice, ki se za dosego različnih ciljev na novo ureja. Župan pa je prav to sprejel izven postopka sprejemanja OPPN še pred izdajo sklepa o pripravi OPPN, brez javne predstavitve te in drugih možnih rešitev. Sprejet in recenziran projekt krožišča je v sklepu o pripravi OPPN opredelil kot obvezno strokovno podlago, s tem pa onemogočil vse ostale dejavnike v tem prostoru. Predvsem je promet še bolj približal cerkvi in mrliškim vežicam, ga na tem delu še povečal, zmanjšal in razbil na dva dela potencialni javni prostor v središču vasi pred cerkvijo, zaradi česar je za deklarirane namene postal neuporaben, povečal hrup in s tem še bolj onemogočil odvijanje verskih, pogrebnih in drugih dogodkov pred cerkvijo, predvsem pa onemogočil oblikovanje trga za razvoj še novih programov. Sklep je bil kontradiktoren sam s sabo, saj naj bi z večmesečnim in dragim postopkom pomagal poiskati rešitve, ki jih je že pred tem sprejel sam.

Župan je 15. 3. 2013 sprejel Sklepa o pripravi OPPN za območje Breznica-Center (BZ2), (Uradni list RS, št 27/13, 29.3.2013)

V njem so navedeni naslednji razlogi za pripravo OPPN:

»1. Ocena stanja in razlogi za pripravo OPPN

V središču Breznice (območje med cerkvijo, mrliškima vežicama, pokopališčem, transformatorsko postajo in upravno stavbo Občine Žirovnica) je zaradi obstoječega poteka regionalne ceste R3-638/1131 Žirovnica–Begunje zaznavno izrazito pomanjkanje javnega prostora. Tako ni dovolj prostora za odvijanje pogrebnih slovesnosti pred mrliškima vežicama in pred cerkvijo, za prireditve ob cerkvenih in državnih praznikih in posledično tudi ni zagotovljeno dovolj parkirnih mest. Zaradi pomanjkanja prostora ljudje ob omenjenih dogodkih stojijo ob robu regionalne ceste oziroma celo občasno na cesti in je s tem ogrožena njihova varnost, hrup prometa pa moti odvijanje slovesnosti. Poleg tega je v tem delu obstoječe regionalne ceste ogrožena varnost pešcev na splošno, saj cesta sedaj ni opremljena s pločniki, niti nima urejenih avtobusnih postajališč.

V tem sklepu je navedeno tudi, da občina nima ustreznih oziroma dovolj velikih prostorov za knjižnico, dotrajana je kulturna dvorana, ki ni v občinski lasti, potreben bi bil večji gasilski dom z zadosti velikim funkcionalnim zemljiščem. Vse omenjeno ali vsaj nekaj od tega, bi bilo možno zagotoviti na območju OPPN. »

Sklep vsebuje tudi točko 3. Način pridobitve strokovnih rešitev

»Pred pričetkom priprave na OPPN so bile proučene različne možnosti ureditve regionalne ceste, zlasti na delu trase, kjer obstoječi potek prehaja v deviacijo, zaradi ureditve parkirišč in križišča z občinsko cesto Breznica–Vrba. V idejni zasnovi so bile obdelane različne variante možnih postavitev avtobusnih postajališč, lege, velikosti in oblike parkirnih površin ter ureditve križišča. V končni fazi je bila izbrana rešitev, ki na celotnem odseku zagotavlja optimalen potek trase ceste ter zagotavlja primerne lokacije parkirnih površin, križišče pa rešuje s krožiščem. Na podlagi izbrane rešitve je bil izdelan idejni projekt (CE DESIGN, Senično 56, 4294 Križe, št. P-202/10 z julija 2010), ki je bil recenziran s strani državne recenzijske komisije in na podlagi pripomb komisije tudi ustrezno korigiran. Za tako pripravljen idejni projekt je Direkcija RS za ceste izdala Potrdilo št. 1895 o opravljenem pregledu in kontroli projektne dokumentacije z dne 17. 6. 2011. Recenziran idejni projekt bo služil kot strokovna podlaga za odsek regionalne ceste, ki poteka skozi predvideno območje OPPN.

Vse ostale ureditve prostora v območju OPPN so v odvisnosti od novega poteka regionalne ceste.«

 

Postopek je bil zaradi prejudiciranja in favoriziranja izključno prometne ureditve v točki 3. že v izhodišču neskladen s 3. členom ZPNačrt. Ta za cilj postavlja omogočanje skladnega prostorskega razvoja z obravnavo in usklajevanjem različnih potreb in interesov razvoja z javnimi koristmi na različnih področjih. Iz točke 3. Način pridobitve strokovnih rešitev je evidentno, da različne potrebe in interesi razvoja na tem območju niso bili enakopravno obravnavani, primerjani in usklajevani, zato OPPN tudi ne omogoča skladnega prostorskega razvoja različnih potreb na tem območju, kar določa 3. Člen ZPN. Posledica tega je, da sprejeti OPPN ne zagotavlja trajnostnega razvoja, ampak ga onemogoča, poslabšuje skupne bivalne razmere prebivalcev (uporaba cerkve, mrliških vežic in trgovine), degradira kulturno dediščino in poslabšuje pogoje poslovanja in razvojne perspektive gospodarskih subjektov na tem območju. Sprejeta je ureditev, po kateri še vedno ni dovolj prostora za odvijanje pogrebnih slovesnosti pred mrliškima vežicama in pred cerkvijo, za prireditve ob cerkvenih in državnih praznikih. Zaradi pomanjkanja prostora bodo ljudje ob omenjenih dogodkih stali ob robu regionalne ceste oz. krožišča, še vedno bo ogrožena njihova varnost, hrup prometa bo še bolj motil odvijanje slovesnosti (prometa neposredno pod vežicami bo celo več kot prej), vprašanja avtobusne postaje za smer Begunje-Žirovnica pa ne rešuje. .

S tem so bili kršeni tudi naslednji členi ZPNačrt (Ur.list RS št. 33/07 s spremembami):

4. člen (načelo trajnostnega prostorskega razvoja in učinkovite rabe kmetijskih zemljišč)

V postopku ni bilo izvedeno vrednotenje različnih variant glede na učinkovito rabo kmetijskega zemljišča. Krožišče samo po sebi zahteva bistveno več zemljišča kot druge vrste križišč, umeščeno neposredno v središče pa zahteva tudi dodatne ureditve, ki jih druge vrste križišč, umaknjene na J mejo območja ne bi potrebovale toliko (pločniki, prehodi za pešce). Že v postopku priprave OPN je bil glede obvoznice dan predlog, da se uredi s krožiščem nad Cesarsko cesto. Predlog je takrat župan zavrnil z argumentom, da krožišča vzamejo preveč kmetijske zemlje.

 

5. člen (načelo javnosti)

Točka 3 Sklepa o pripravi OPPN za območje Breznica-Center (BZ2), ki ga je župan sprejel 15. 3. 2013 (Uradni list RS, št 27/13, 29.3.2013) je neskladna s 5. členom ZPNačrt.

Javnosti je bilo že v izhodišču onemogočeno sodelovanje v postopku urejanja, del prizadetih sosedov pa je bil s postopkom celo izigran. Župan zavajajoče trdi, da je bila 26. 2. 2010 v Čopovi hiši izvedena javna obravnava. To ni bila nikakršna javna obravnava, ampak neformalen, nezavezujoč informativni sestanek s prizadetimi. Zanj ni bilo vnaprej pripravljenega gradiva, nobene javne razgrnitve, javnega naznanila in javne obravnave, predvsem pa ne predstavljenih različnih možnih variant. Že na tem sestanku je bila prizadetim samo predstavljena kasneje sprejeta in recenzirana rešitev, kot edino možna in zakonita, ki prizadetim v objektu bivše Planike sicer ohranja število parkirnih mest, a na manj ugodni lokaciji preko državne ceste.

 

Postopek sprejemanja OPPN za območje Breznica-Center (BZ2) ni bil skladen z določbami 60. in 50. člena ZPNačrt (Ur.list RS št. 33/07 s spremembami). Sodelovanje javnosti v postopku sprejemanja je bilo ovirano z objavo javne razgrnitve, o kateri je bila javnost informirana samo dva dni pred začetkom javne razgrnitve namesto sedem dni prej. 60. člen ZPN v postopku priprave OPPN občino napotuje na uporabo 50. člena tega zakona, ki določa, da mora občina javnost o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka OPPN obvestiti najmanj sedem dni pred začetkom javne razgrnitve. Občina je javno naznanilo o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka objavila 30. 9. 2013, javna razgrnitev pa se je začela 2. 10. 2013, kar pomeni, da je bilo javno naznanilo objavljeno samo 2 dni pred začetkom javne razgrnitve. To pa je v neskladju s 60. In 50. členom ZPNačrt.

 

Sodelovanje javnosti je bilo grobo ovirano oz. onemogočeno tudi z nespoštovanjem 4. točke Sklepa o pripravi OPPN za območje Breznica-Center (BZ2), ki ga je župan sprejel 15. 3. 2013 (Uradni list RS, št 27/13, 29.3.2013). Ta določa, da bodo stališča do pripomb v javni obravnavi dopolnjenega osnutka OPPN izdelana v roku 1 meseca po javni razgrnitvi (september 2013). V roku enega meseca stališča do pripomb niso bila proučena in do njih ni bilo zavzeto stališče, predvsem pa nikoli niso bila objavljena na krajevno običajen način in v svetovnem spletu. To je v neskladju s 60. In 50. členom ZPNačrt (Ur.list RS št. 33/07 s spremembami), ki določa, da mora občina pripombe in predloge javnosti proučiti in do njih zavzeti stališče, ki ga objavi na krajevno običajen način in v svetovnem spletu.

Javna razgrnitev je bila od 2. oktobra 2013 do 5. novembra 2013. Stališča do pripomb bi morala biti javno objavljena v roku enega meseca, najkasneje do 5. decembra 2013. Junija 2014 (po 8 mesecih) je bil župan javno opozorjen na svojo obveznost, na opozorilo je odgovoril, da nima nikakršnega roka za objavo stališč. Stališča do pripomb sploh niso bila nikoli javno objavljena v skladu z določbami 60. In 50.člena ZPNačrt. Javnost se je s stališči lahko seznanila šele 18 mesecev kasneje (19.6.2015), ko so bila priložena predlogu odloka o OPPN Breznica – Center (BZ2) za prvo obravnavo na Občinskem svetu dne 2. julija 2015 (v gradivu so bila priložena za odlok). S tem je bila onemogočena vsaka javna razprava in politična aktivnost preko občinskega sveta, saj je pripombe na odloke v drugi obravnavi možno sprejemati samo z amandmaji, kar je za navedeno problematiko neizvedljivo. Naj navedem, da je v postopku sprejemanja OPN v letu 2010 občina spoštovala isto zakonsko določilo glede javne objave stališč do pripomb v javni obravnavi dopolnjenega osnutka, v postopku sprejemanja OPPN Breznica-Center (BZ2), za katerega velja isti predpis, pa ne. Zato upravičeno lahko dvomimo, da je bilo sodelovanje javnosti v tem delu onemogočeno nenamerno.

Sprejeti odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Breznica – Center (BZ2), objavljenega v UL 74/2015 – 2.10.2015 je bil sprejet po postopku, ki ni skladen s 5. členom ZPNačrt, saj v 2.odstavku 2. člena znotraj območja OPPN opredeljuje dejavnosti, ki niso bile nikoli javno razgrnjene, nanje ni bilo pripomb in predlogov in nikoli niso bile predmet javne obravnave.

Gre za bistvene določbe, ki niso posledica sprejetih stališč do pripomb, pač pa je spremembe v predlog odloka za 1. obravnavo na občinskem svetu vnesel predlagatelj sam.

V javno razgrnjenem dopolnjenem osnutku OPPN Breznica-Center (BZ2), 27. 9. 2013 je bil predmet OPPN opredeljen:

(2) Južno od rekonstrukcije regionalne ceste R3-638/1131 Žirovnica–Begunje se zagotovi območje za gradnjo objektov kulturno dvorano, prostorov za knjižnico ter prostore za ostale družbene dejavnosti ter parkovne površine in trg, gasilski dom z zadosti velikim funkcionalnim zemljiščem, urejene prometne in parkirne površine ter kolesarsko povezavo.

Za prvo obravnavo odloka na Občinskem svetu dne 2.7.2015 je bil 2. odstavek 2. člena dopolnjen tako, da se dopolnjen glasi: Južno od rekonstrukcije regionalne ceste R3-638/1131 Žirovnica–Begunje se zagotovi območje za gradnjo enega objekta, ki po osnovni klasifikaciji spada v skupino objektov splošnega družbenega pomena, znotraj njega, pa je v posameznih deležih dopustno urediti tudi dele, ki po klasifikaciji spadajo med gostinske stavbe, upravne in pisarniške stavbe, trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, garažne stavbe ter dejavnosti za izrabo naravnih virov energije ter za njihovo uporabo. V tem delu se uredijo tudi prometne in parkirne površine ter kolesarska povezava. V delu OPPN so dopustne tudi občasne poslovno, storitvene dejavnosti in prostočasne dejavnosti (park, drevored, površina za tržnico in prireditve). Taka določba je bila sprejeta tudi v drugi obravnavi odloka in objavljena v Uradnem listu RS.

V javni obravnavi ni bilo nobene pripombe ali predloga, da se razširi nabor dejavnosti, ki se znotraj območja lahko izvajajo. Nasprotno, na predlagane javne dejavnosti je bila dana pripomba, da niso kompatibilne z obstoječimi ureditvami (pokopališče, stanovanja), saj naj bi bile namenjene kulturnemu, družabnemu, zabavnemu in družbenemu prostočasnemu udejstvovanju. Umestitev gostinske, trgovske in storitvene dejavnosti ter garaž (čeprav znotraj javnih objektov) je prav nasprotna danim predlogom in pripombam.

Ker je bilo v javni obravnavi in v javnosti veliko pomislekov in nasprotovanja predlagani ureditvi centra Breznice, je upravičena domneva, da javnost v tem primeru ni bila onemogočena nenamerno. Eno leto in pol časa za pripravo stališč do pripomb kaže na to, da argumentiranje njene zavrnitve ni bila enostavna naloga, saj pri tem zelo verjetno ni šlo za iskanje boljših rešitev za prizadete interese, ampak za konflikt med strokovnim in političnim stališčem do predlogov v javni razpravi. Zelo verjetno je zaradi istega konflikta trajalo kar 3 leta in 2 meseca od odločitve za pripravo OPPN v OPNju do sklepa o pripravi OPPN, kljub temu, da v tem sklepu razen terminskega plana ni ničesar, kar ne bi bilo že 3 leta prej opredeljeno v OPN.

Zaradi političnega stališča župana, da je prejudicirana prometna ureditev edina prava in možna, je bila vsa javna razprava onemogočena in brezpredmetna, saj je bila večina pripomb zavrnjenih prav z utemeljitvijo, da je krožišče in njegova lokacija edino možna in nujna. Občina v postopku ni iskala rešitev, pač pa je občane prepričevala, da so njihove pripombe nesmiselne in nepomembne in neupravičene, argumenti za zavrnitev pa stojijo na trhlih nogah. Med drugim občina odgovarja na pripombo Mirana Dolarja, da se s parkirišča na javno cesto po zakonu ni dovoljeno vključiti vzvratno, ker naj bi to ogrožalo prometno varnost. V zadnjih letih je v občini nastalo kar nekaj takih parkirišč, eno takih je zgradila celo občina pod centrom Breznice, neposredno pod območjem OPPN Breznica in so v predlogu OPPN posebej vrisana na strokovni podlagi, do njih pa je posebej načrtovan pločnik. Če bi bila ta parkirišča dejansko zgrajena nezakonito, bi jih župan, ki se deklarira za borca za prometno varnost in proti črnim gradnjam moral preganjati in odpravljati, vsaj občinske. V območju OPPN je občina imela možnost nadomestiti »nezakonita« parkirišča ob cesti proti Vrbi, ta pa odpraviti in zemljišče spremeniti nazaj v kmetijsko. S tem bi ob enaki porabi kmetijske zemlje zaokrožila stavbna in kmetijska zemljišča in jim s tem dala novo vrednost. Ker tega ni storila, upravičeno domnevamo, da po mnenju občine niso zgrajena nezakonito oz. na črno. Zavajajoč je tudi odgovor, da v postopku sprejemanja OPN ni bilo soglasja Ministrstva za kmetijstvo za prestavitev trase ceste proti jugu. V predlogu za javno obravnavo OPN je bilo navedeno, da so bila pridobljena vsa potrebna soglasja, tudi kmetijstva. Pogojno je bilo dano samo soglasje za spremembo namembnosti zemljišča nad cesto, če bi bila ta prestavljena proti jugu. Z drugimi besedami, če bi se cesta prestavila proti jugu, bi kmetijski resor dal soglasje za spremembo zemljišča nad cesto v stavbno. Občina sama je na predlog župana dala prednost zasebnemu in ne že potrjenemu javnemu interesu, črtala je južno obvoznico, s tem pa soglasje MK ni bilo več predmetno.

Sprejeti OPPN Breznica pa bo pod Breznico vzel velik del kmetijske zemlje za nepotrebne ureditve. Krožišče, locirano južneje ne bi potrebovalo toliko površin za pešce, pločnikov ipd, saj bi bil center lahko rezerviran za pešce, kolesarje, dostope do hiš in obiskovalce trgovine. Južneje tudi ni potrebe po gradnji krožišča, prometno varnost bi bilo možno zagotoviti tudi s klasičnim križiščem, ki zavzame bistveno manj kmetijske zemlje.

Zavajajoče so tudi trditve o javnem interesu za gradnjo različnih objektov v razvojnih načrtih občine. Razvojni program se je namreč prilagajal prostorski ureditvi, ki je bila šele v predlogu in ne obratno, kar je edino logično. Posebej cinična pa so stališča do nekaterih pripomb, da predvidene dejavnosti ne sodijo k obstoječim. Občina argumentira, da »gasilski dom ni stalno v uporabi in gasilci povzročajo hrup samo v primeru intervencije, nekajkrat letno«. Tudi trg tik ob pokopališču naj ne bi nikogar motil, saj »ni mišljen za potrebe večjih prireditev, ampak samo za izvedbo proslav, nastopov komornih zasedb ipd«. Glede hrupa krožišča tik pod cerkvijo in na sredini vaškega trga občina cinično odgovarja, da »vozila največji hrup povzročajo pri speljevanju in ustavljanju, tega pa v krožišču praktično ni«. Občina Žirovnica je v odgovoru spregledala promet avtobusov, kamionov in traktorjev po predvidenem krožišču, ki že danes najbolj motijo dogajanje na tem prostoru. Pripombo g. Tajnikarja je občina zavrnila z »argumentom«, da »glede na koncept in ureditev ožjih območij ne bi smelo prihajati do prehudih interferenc, zlasti, ker je večina prireditev konec tedna (sobota, nedelja), ko se pogrebi ne izvajajo (opomba: kar ne drži). Gre za prostovoljni gasilski društvi, ki imata manjše potrebe od poklicne gasilske enote.« Komentar ni potreben.

6. člen (načelo usmerjanja prostorskega razvoja naselij)

Točka 3 Sklepa o pripravi OPPN za območje Breznica-Center (BZ2), ki ga je župan sprejel 15. 3. 2013 (Uradni list RS, št 27/13, 29.3.2013) je neskladna s 7. členom ZPNačrt (Ur.list RS št. 33/07 s spremembami).

Občina je v svojem dolgoročnem načrtu in ob pripravi OPN ocenila, da znotraj obstoječega naselja oz. zazidljivega območja nadaljnji razvoj ni možen, zato je predlagala razširitev in umik ceste proti jugu. S prejudicirano prometno ureditvijo s krožiščem, ki celotni promet usmerja še bliže ostalim javnim objektom, se bistveno poslabšuje kakovost življenjskega okolja obstoječih ureditev in onemogoča njihov razvoj (kmetijska zemljišča, kulturna dediščina, izvajanje javnih storitev).

7. člen (načelo prevlade javnega interesa)

Točka 3 Sklepa o pripravi OPPN za območje Breznica-Center (BZ2), ki ga je župan sprejel 15. 3. 2013 (Uradni list RS, št 27/13, 29.3.2013) je neskladna s 7. členom ZPNačrt (Ur.list RS št. 33/07 s spremembami)

Javni interes ima občina opredeljen v dolgoročnem razvojnem programu in sprejetih investicijskih dokumentih. Predlagana prostorska ureditev ni spoštovala sprejetih usmeritev glede umeščanja dejavnosti v prostor. V razvojnem programu občine Žirovnica je opredeljena izgradnja obvoznice Breznica z namenom razbremenitve prometnih zastojev, izboljšanja varnosti pešcev in bo omogočila pridobitev funkcionalnega javnega prostora v središču vasi pred cerkvijo. Cesta naj bi se umaknila iz centra Breznice proti jugu in s tem omogočila mirno uporabo ostalih v tem prostoru. Turistično informacijska dejavnost in kulturni center naj bi se po dokumentih javnega interesa locirali v Vrbo, s čimer bi izkoristili razvojno priložnost, ki jo nudi Prešernova hiša in ostala kulturna dediščina v Vrbi, kjer je edino možno doseči sinergijo med javnim in zasebnim interesom, spodbuditi gospodarsko pobudo in omogočiti 10 novih delovnih mest ( 8 novih v gospodarstvu). Na občinskem svetu je bil celo sprejet dokument identifikacije za ta projekt. V nasprotju s soglasno sprejetimi razvojnimi dokumenti je župan predlagal njihovo umestitev na Breznico, s čimer poveča potrebo po dolgoročnem, skoraj izključno proračunskem financiranju informacijske dejavnosti, trajno onemogoča izkoriščenje Prešernove hiše in kulturne dediščine za gospodarski razvoj, poleg tega pa z umestitvijo v ta prostor omeji te in že obstoječe dejavnosti na tem prostoru (stanovanja, pokopališče). V posmeh stroki dolgoročnega načrtovanja je občina spremenila svoj razvojni načrt in ga prilagodila predlogu OPPN Breznica. Načelo javnega interesa je bilo posebej zanemarjeno tudi pri nameri o umestitvi gasilskega doma v ta prostor. Za ta dom ni bil do takrat izdelan noben investicijski dokument, ni bil umeščen v dolgoročne plane gasilskih društev. Predlog župana je bil, da se na tej lokaciji zagotovi prostore, ki jih gasilska društva že imajo (celo oddajajo jih v najem), ne zagotovi pa ureditev, ki jih nimajo, a bi jih dolgoročno potrebovali (poligon za vadbo). Na predlog župana je bilo treba opredeljen javni interes prilagoditi prostoru, ki je še ostal po prejudicirani umestitvi krožišča in ne obratno. Vsi argumenti tako glede lokacije, združevanja dejavnosti za kulturno, gospodarsko in turistično dejavnost v Vrbi so bili brez argumentov ovrženi in nametani v prostor tik pod pokopališčem na Breznici.

Tudi pri pripravi sprememb dolgoročnega razvojnega plana do leta 2020 je župan zavrnil nekatere predloge za vključitev nekaterih dejavnosti v program z obrazložitvijo, »da zanje ni ustreznega prostora«, med drugim celo za pobudo za izgradnjo avtobusnega postajališča in parkirišča v Doslovčah, kjer so bile zaradi odsotnosti teh že smrtne žrtve. To kaže na popolno ignoranco ali nepoznavanje smisla in ciljev predpisanih postopkov dolgoročnega razvojnega in prostorskega planiranja.

Posledica takega pristopa je stihijski razvoj in izguba časa, ki je na razpolago za strokovno in javno razpravo različnih možnosti. Posledica tega je, da je bil gasilski dom že črtan iz območja pod pokopališčem, na vzhodni strani Breznice južno pod cesto pa so bila medtem zgrajena zasebna parkirišča, katerim so graditelji izrecno nasprotovali. Na močno trhlih nogah stoji tudi gradnja kulturne dvorane, knjižnice, TIC in društvenih prostorov, katerih vrednost občina ocenjuje v višini vrednosti občinske stavbe. Ni izključeno, da s to gradnjo občina predvideva vrnitev v dobre, stare čase, ko se je še bralo, plesalo in igralo po skednjih.

Na tem mestu izražam obžalovanje, da pomanjkanje strokovnega pristopa, ki je nujno pri dolgoročnem načrtovanju, ne pesti samo občine. Ocenjujem, da je za večino kulturnih potreb naših občanov ta obstoječa dvorana, ki je last RKC, zadosti velika, saj več obiskovalcev od njenih kapacitet pritegne kvečjemu nivo Slovenskega okteta in seveda vesele igre z brezplačno muziko, hrano in pijačo. Ugotavljam, da sta se bili oblast in Cerkev celo v trdih komunističnih časih sposobni dogovoriti za izkoristek sinergij in sodelovanje pri uporabi kulturne dvorane na Breznici. Danes te volje ni več, očitno je, da vsi vpleteni finančno stanje davkoplačevalcev in darovalcev ocenjujejo tako visoko, da o sinergijah ni potrebno več razmišljati, če kdo slučajno o tem razmišlja, pa »nam tako in tako nič ne more«. Stroka zahteva, da se vsak projekt začne z opredelitvijo problema in postavitvijo cilja, nadaljuje pa opredelitvijo možnosti za odpravo problema in dosego cilja, ocenjevanjem različnih možnosti, njihovih posledic in dolgoročne vzdržnosti. Modri in odgovorni načrtovalci strokovna izhodišča predstavijo čim širši javnosti, saj se zavedajo, da več glav več ve. Modri in odgovorni načrtovalci iščejo sinergije, pripombe in predloge javnosti skrbno pretehtajo brez predsodkov in tako pridejo do boljših, dolgoročno vzdržnih in cenejših skupnih rešitev. Če bi se problema kulturne dvorane lotili na tak način, bi ugotovili, da imamo zadosti veliko kulturno dvorano v lasti RKC, ki je v preteklosti dokaj uspešno zadovoljevala potrebe krajanov in župljanov, ki pa za današnje standarde nima več potrebnih spremljajočih prostorov in je. Nima ustreznih prostorov za pripravo nastopajočih, garderob, skladišča rekvizitov, potrebne tehnike in nujnega družabnega prostora ob dvorani. Ugotovili bi, da tako dvorano kot prostor za pogostitve potrebujejo ne samo kulturna, ampak tudi druga društva in organizacije, tudi skavti, dobrodelne organizacije in vsi organizatorji kakršnihkoli prireditev. Pri iskanju rešitev bi gotovo ugotovili, da ob dvorani taki prostori obstajajo in bi jih bilo možno uporabiti za te namene. In ko se je RKC odločila za rušenje objekta ob cesti in izgradnjo novega pastoralnega doma, bi kot eno od možnosti lahko opredelili tudi preselitev župnišča v nov objekt in preureditev sedanjega župnišča v spremljajoče prostore h kulturni dvorani. Tako dopolnjena dvorana pa bi nedvomno zadoščala za večino kulturnih in družabnih potreb občanov in cerkve, zato bi občina lahko za dolgoročno pravico njene uporabe namenila pomemben delež potrebnih sredstev…... Žal je vlak za to razpravo odpeljal, kot občanki in davkoplačevalki še nihče pojasnil, kakšno knjižnico, dvorano in društvene prostore bomo dobili za dobrih 800 tisočakov, kot faranki pa tudi ne, kakšne načrte ima Cerkev z obstoječo dvorano. Zaenkrat kaže, da bomo imeli v radiju 300 m dve neprimerni dvorani v katerih se bodo nekateri ponovno šli Sokole in Orle, njihovi očetje pa bodo še naprej veselo jamrali, valili krivdo na druge in udrihali po zakonodaji in oblasti.

10. člen (načelo strokovnosti)

V postopku javne razgrnitve OPN župan ni zagovarjal rešitve v javnem interesu, ampak je na podlagi nekaj zasebnih interesov predlog obvoznice umaknil, za ureditev centra Breznice pa predlagal sprejem OPPN, katerega območje je bistveno ožje od predlagane v postopku sprejemanja OPN, tako, da predlagane ureditve v OPPN ni možno primerjati niti z že v postopku OPN predlagano in strokovno obdelano rešitvijo. 1. Odstavek 59. Čl. ZPNačrt določa, da se za posamezne prostorske ureditve lahko pripravijo variantne rešitve, te pa se ovrednoti in medsebojno primerja s prostorskega, okoljskega, funkcionalnega in ekonomskega vidika. Župan trdi, da so bile variantne rešitve izdelane, zato bi morale biti javno objavljene skupaj z ovrednotenjem in primerjavo prostorskega, okoljskega, funkcionalnega in ekonomskega vidika. To ni bilo storjeno, zato je bil postopek izveden v nasprotju s 1. odstavkom 59. Čl. ZPNačrt, poleg tega pa je bilo tudi s tem onemogočeno sodelovanje javnosti pri iskanju boljših rešitev.

Načelo strokovnosti je bilo kršeno tudi s tem, da je pripravljavec v grafičnem prikazu za javno obravnavo uporabil zastarele podlage, na katerih sploh niso vrisani vsi obstoječi javni objekti. Tako v javni obravnavi ni bila vidna problematična umestitev krožišča tik pod mrliške vežice, ker mrliške vežice sploh niso bile vrisane v podlagi. Tudi v tem primeru gre za oviranje javnosti za sodelovanje pri iskanju boljših prostorskih rešitev.

Kot rečeno, s temi argumenti lastniki sosednjih objektov lahko v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za krožišče in cesto preko Upravnega sodišča preprečijo, da bi se center Breznice dokončno uničil v njihovo in javno škodo.

MOŽNE REŠITVE IN POSLEDICE

Problem centra Breznice in cilji urejanja so bili definirani vse od začetka priprave OPN v letu 2007 in opredeljeni v vseh dokumentih javnega interesa. Aprila 2011 (5 let nazaj) je bil sprejet OPN z opredeljenim OPPN Breznica-center. Sklep o pripravi OPPN za center Breznice bi bil lahko izdan v roku nekaj mesecev po sprejemu OPN, najkasneje do konca leta 2011. Sprejet je bil marca 3013, kar pomeni izgubo časa ca 1,5 let. Po terminskem planu bi moral biti sprejet decembra 2013, objavljen pa januarja 2014, v uradnem listu 74/2015 pa je bil objavljen 2.10.2015. Zamuda znaša 1,75 leta, kar je skupaj 3,25 leta izgube zaradi nestrokovnega pristopa z namenom, da se izloči javnost pri iskanju boljših rešitev. Zato so vse velike besede o naporih občine in iskanje zaveznikov za pospešitev postopka izgradnje pesek v oči žirovniški javnosti. Menim, da je sprejeta rešitev za Breznico in razvoj občine katastrofalna, zato predlagam, da se sprejeti OPPN Breznica-center razveljavi in začne postopek sprejema novega. Manj kot eno leto bi potrebovali za to, da se prostor uredi tako, da bo bolje za vse prizadete strani, da bo omogočal nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj, bo dolgoročno varen za udeležence prometa in prijazen do vaščanov, obiskovalcev pokopališča in cerkve, poteka pogrebnih in drugih slovesnosti in bo za to potrebne kar najmanj kmetijske zemlje.

Kakšne so možnosti za pridobitev boljše rešitve?

  1. Možnost

Kot rečeno, izgradnjo lahko prepreči vsak od lastnikov sosednjih zemljišč v postopku izdaje gradbenega dovoljenja z argumenti, ki sem jih naštela v tem prispevku. V tem primeru bo občina po odločitvi na Upravnem sodišču prisiljena začeti nov postopek za sprejem OPPN Breznica – Center. Pošteno pa bi bilo, da tisti, ki ima to namen storiti, o tem obvesti občino že sedaj. V tem primeru se bo občina morala odločiti, ali bo tvegala izgubo še kakega leta preveč za dokončno rešitev v interesu vseh.

  1. Možnost

Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva od občinskega sveta izdajo ali razveljavitev Odloka o OPPN Breznica-Center. Na zadnjih volitvah je bilo 3717 volilnih upravičencev, kar pomeni, da bi razveljavitev OPPN Breznica-Center moralo zahtevati najmanj 186 oz. skoraj 200 volivcev. Menim, da takšno podporo lahko zagotovi samo ena ali več političnih strank skupaj. V pripravi predloga so imele tehtne pomisleke vse stranke razen Neodvisne liste, ki je slepo podpirala županove predloge. Ni pa zanemarljivo, da je imel več tehtnih predlogov tudi nosilec Neodvisne liste, g. Miran Dolar, čigar predlogi so bili arogantno zavrnjeni. Eden od možnih uspešnih organizatorjev kampanje za razveljavitev tega akta je lahko tudi RKC, katere interesi so z veljavnim odlokom zelo prizadeti, a ta ima možnost svoje pravice uveljaviti po (sicer daljši) upravni poti v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

  1. Možnost

Občina bi lahko prej kot v enem letu ( za veljavnega je bil rok 10 mesecev) sprejela nov OPPN za območje, na katerem bi bilo urejanje in usklajevanje interesov sploh mogoče. Ta možnost je od vseh najbolj prijazna do občanov, najbolj politično zrela in tudi najhitreje izvedljiva. Predlog takega sklepa lahko da občinskemu svetu vsak občinski svetnik, več svetnikov skupaj ali pristojni odbor. V tem primeru mora po 71. členu poslovnika predlog posredovati županu najmanj 10 dni pred predvideno sejo občinskega sveta. Pomeni namreč prihranek časa za upravne postopke v primeru pritožb.

2. odstavek 57. člena ZPNačrt namreč določa: »Kadar se občinski podrobni prostorski načrt pripravlja za območja, za katera v OPN njegova priprava ni bila predvidena, sklep o začetku postopka priprave sprejme občinski svet.« 55. Člen ZPNačrt pa določa, da se z OPPN podrobneje načrtuje prostorske ureditve na območjih iz 3. točke 3. odstavka 39. člena (določenih v OPN), lahko pa tudi na drugih območjih, če se za to izkaže potreba po tem, ko je bil sprejet OPN. Zakon o kmetijskih zemljiščih določa, da je za potrebe rekonstrukcije lokalnih cest in gradnjo cestne infrastrukture državnega pomena (3č in 3e člen) možno v prostorskih aktih načrtovati ureditve tudi na območjih trajno varovanih kmetijskih zemljišč brez spremembe namenske rabe. Za potrebe priprave prostorskih ureditev mora biti načrtovana infrastruktura projektno obdelana najmanj v fazi idejnega projekta (recenzija ni potrebna, vse idejne rešitve morajo spoštovati prometno zakonodajo in jih je možno recenzirati v naslednjih fazah). Župan trdi, da so bile v fazi priprave OPN in OPPN proučene različne možne variante prometne ureditve. Če to drži, to kar pomeni dodaten prihranek časa za pripravo strokovnih podlag.

V vsem času priprave sprejetega OPPN bi nov predlog občinskemu svetu lahko dal tudi župan sam, saj ni mogel spregledati, kar je bilo ugotovljeno že ob pripravi OPN, da problema ni možno rešiti znotraj zazidljivega območja in da predlagane prometne ureditve s krožiščem v veljavni OPPN Breznica-center ni možno stlačiti. Tak predlog lahko kadarkoli še predlaga občinskemu svetu tudi sam in to bi bila edina modra, politično zrela in poštena odločitev, kakršno imamo od župana pravico pričakovati.

Možno bi bilo izvesti pritisk na politiko tudi preko zbora občanov Breznice. Za sklic je potrebna zahteva 5 % volivcev, na občnem zboru mora biti prisotnih najmanj 2% volivcev, odločitev pa ne zavezuje občinskih organov. Zato te vrste pritisk ni smiseln.

Kot rečeno, bi bilo smiselno razveljaviti sprejeti OPPN Breznica-center in začeti nov postopek v obsegu, ki ga je začrtala predlagana prestavitev obvoznice v postopku priprave OPN. Za tako rešitev obstaja vsa potrebna prostorska in kmetijska zakonodajna podlaga, občina pa ima že iz postopka priprave OPN vsa potrebna soglasja in usmeritve, zato nobena rešitev, ki bo manj posegala v kmetijsko zemljo in znotraj tega prostora bolj racionalno umeščala ureditve, s stališča soglasjedajalcev ne bi smela biti vprašljiva. Izhodiščna varianta poteka prometa je po južni meji območja OPPN, umik ceste na južni rob naselja. Na podlagi predlogov in pripomb se znotraj tega prostora lahko oblikuje veliko možnih variant, ki bi upoštevale pretežni del pripomb prizadetih sosedov in nudile nadomestne in omilitvene rešitve. Od takratnega predloga je možno neodvisno realizirati samo vzhodni ali samo zahodni del ceste. Na prestavitev ceste na zahodni strani skoraj ni bilo pripomb, razen lastnikov stanovanjskega objekta. Tem bi vpliv posega lahko omilili s še večjim odmikom ceste proti jugu, ureditvijo zvočne pregrade in umikom gostinske in drugih motečih dejavnosti s tega prostora ipd. Vsaka od teh variant pa mora upoštevati prometno, kmetijsko in okoljsko zakonodajo, varnost prometa mora biti za vsako varianto pogoj.

Sama vidim znotraj na novo predlaganega območja vrsto dobrih, varnih rešitev prometne ureditve, ki bi odpravile negativne posledice sprejetega OPPN v samem centru Breznice, prizadetim stanovalcem in podjetjem in ohranile več kmetijske zemlje, predvsem pa vsem nudile boljše možnosti za nadaljnji razvoj in izvajanje dejavnosti. Prilagam 4 na roko izdelane skice sprejete ureditve centra Breznice in treh možnih variant ureditve, ki odpravljajo (ali vsaj delno) probleme motečega prometa na ostale dejavnosti, zagotavljajo enako ali večjo prometno varnost za vse udeležence, za ureditev pa potrebujejo bistveno manj kmetijske zemlje, ker jih zaradi odmaknjenosti ni potrebno v celoti obdati s površinami za pešce.

Slika 1: Prikazuje sprejeto rešitev, ki ves promet usmeri neposredno pred cerkev in mrliške vežice, zaradi česar bo promet še bolj motil druge dejavnike kot doslej. Krožišče ni umeščeno samo v območje OPPN, ampak sega žezenj, predvsem s krožiščem pogojenimi vstopnimi cestami. Krožišče preseka površino za prireditve oz. parkovne površine, s čimer te postanejo neuporabne, saj je del ob cerkvi premajhen in moten, del pod krožiščem pa ločen od objektov in moten s krožiščem. Rešitev v celoti odvzema parkirišča trgovini, nima vrisane lokacije avtobusne postaje za smer Begunje-Žirovnica, ki je sedaj pred trgovino. Zaradi umestitve krožišča v najbolj frekventni del območja, mora biti celotno krožišče in dostopne ceste opremljeni s pločniki in prehodi za pešce, kar zahteva veliko dodatnih prometnih površin in ureditev, pa tudi financ. Sprejeta rešitev prestavlja parkirišča objekta bivše Planike pod državno cesto, zaradi česar se razvojne možnosti in s tem vrednost teh objektov bistveno zmanjša. Razen problema varnosti prometa ta ureditev ne rešuje niti enega drugega problema oz. druge probleme samo še povečuje.

Slika 2. predstavlja možno ureditev po predlogu južne obvoznice v postopku sprejemanja OPN. Po tej varianti bi se tranzitni promet v celoti umaknil iz centra Breznice, kar je osnovni cilj urejanja, saj promet moti vse ostale dejavnike v prostoru. Pred mrliškimi vežicami in cerkvijo se oblikuje enotni parkovni in prireditveni prostor, ki ga sedaj ni in ga potrebujemo. Na Z strani se cesta umakne južneje in omogoči ureditev parkirišč in zunanjih površin lastnikom Planike. Cesto je na podlagi pripomb stanovalcev pod stanovanjsko hišo možno pomakniti še južneje in jo opremiti s protihrupno zaščito. Programsko v ta prostor od predvidenih sodi edino knjižnica in prostori za društva, vse ostale dejavnosti (kulturna dvorana z gostinsko ponudbo, TIC ipd.) bi bile na tem prostoru programsko motene, poleg tega pa bi motile že obstoječe dejavnosti (pokopališče). Parkirišče bi bilo zato lahko večje in bi lahko nadomestilo občinsko parkirišče ob cesti proti Vrbi (ca 33 parkirnih mest), ki je po županovem mnenju »nezakonito«. Imamo idealno priložnost, da to »nezakonitost« odpravimo, polega tega pa bi prihranili kmetijsko zemljo v površini 33 parkirišč. Pločniki po tej varianti praktično niso potrebni, saj parkirišča ob cesti v Vrbo ne bi bilo več, vse peš površine pa bi bile locirane ločeno od tranzitnega prometa in povezane samo s priključki do objektov. Trgovina bi lahko dobila potrebna parkirišča ob objektu. Nekaj parkirišč bi bilo možno zgraditi tudi na območju med novo in obstoječo cesto na V strani, saj so očitno potrebna. Ironično je namreč, da so si lastniki stanovanjske hiše, ki so v postopki OPN odločno nasprotovali premaknitvi ceste na južni rob, do danes na njivi oz. travniku vzhodno od objekta že zgradili parkirišče in priključek na parkirišče z obstoječe ceste. Podvarianta te rešitve bi namesto križišča lahko predvidela tudi krožišče, vendar menim, da to s stališča prometne varnosti ni nujno potrebno, s stališča ohranjanja kmetijske zemlje pa bi bilo veliko bolj potratno.

Slika 3 prikazuje možnost ureditve, ki je na Z strani enaka skici 2. Na V strani pa krožišče umešča na južni rob območja OPPN. S tem se oblikuje enotni trg oz. prireditveni in parkovni prostor pod cerkvijo. Ostale ureditve pod pokopališčem so identične rešitvi iz slike 2. Po tej varianti verjetno ne bi mogli nadomestiti »nezakonitih« parkirišč ob cesti, saj trgovina ne bi mogla dobiti parkirnih mest ob objektu ali bi jih celo izgubila. Pločnik bi bil zato potreben samo od centra do parkirišča proti Vrbi. Avtobusno postajo bi bilo možno zgraditi ob obstoječi cesti pod obstoječim križiščem, z rahlo premaknitvijo ceste proti Z. Krožišče bi bilo možno premakniti še južneje, pod območje veljavnega OPPN, posebno, če bi s kako deviacijo proti severu ali ukinitvijo parkirišča ob cesti v Vrbo nadomestili za to potrebno kmetijsko zemljo.

Slika 4 prikazuje enako ureditev kot slika 3, razlika je le v tem, da ne predvideva krožišča ampak klasično križišče. Ta varianta izvedbe križišča bi zahtevala manj kmetijske zemlje, bila bi prometno varna, pregledna v vse smeri in ločena od peš cone. Takih novih in starih rešitev imamo v Sloveniji veliko.

Nesporno dejstvo je, da bi bilo katerokoli od predlaganih variant možno načrtovati tako, da bi bila prometna ureditev skladna z vsemi predpisi o načrtovanju cest in varnosti prometa vozil in pešcev in jo recenzirati pri pristojnih državnih organih, ko bi bila usklajena z ostalimi dejavniki in interesi v prostoru.

To je nekaj možnosti, ki bi jih bilo v postopku priprave OPPN potrebno strokovno obdelati in ovrednotiti z vseh vidikov (prometnega, okoljskega, kulturnega, razvojnega, finančnega….), za prizadete lastnike pa iskati boljše rešitve in nadomestitve. Pomemben prizadeti uporabnik tega prostora je tudi RKC oz. cerkveno občestvo. Župnik Lampret se v javni razpravi razgrnjenega OPPN ni zoperstavil degradaciji prostora pred cerkvijo, Plečnikovim spomenikom, bodočim pastoralnim domom in mrliškimi vežicami, ker je Cerkev občini prodala zemljo za potrebne ureditve. Sama menim, da lastništvo in prodaja zemlje za javne ureditve nima nobene zveze z iskanjem boljših rešitev v prostoru (razen če bi občina kaj primaknila tudi za molk), predvsem pa sosed, ki je kupil zemljišče, nima nobene pravice po nepotrebnem povzročati škode sosedu, ki mu je zemljo prodal zato, da bi mu pomagal. Prav tako se ima sosed, ki je zemljo prodal, pravico postaviti v bran zaščiti svojega premoženja, če bi mu sosed po nepotrebnem povzročal škodo. Kdor pa denar dobiva od ljudi, je to njegova dolžnost. Župnik oz. RKC zastopa interese svojih vernikov in tistih, ki ne glede na versko prepričanje podpirajo vzdrževanje cerkvenih kulturnih spomenikov. Večini teh denar za svoje darove ne pada z neba ampak ga morajo trdo zaslužiti, RKC pa je eden od sosedov, ki imajo možnost tudi prisilno zaščititi to premoženje in dejavnosti pred političnim nasiljem. Če tega ne stori, izgublja moralno pravico prositi za kakršnakoli sredstva za ohranjanje ali celo povečanje tega premoženja.

Možnosti za sanacijo grozeče degradacije prostora je še kar nekaj. Bila bi vesela, če bi vsaj ob tako alarmantnih primerih izkoristili možnosti, ki jih imamo za zaščito svojih interesov, namesto da se pritožujemo čez neumno zakonodajo in oblast. Bila bi vesela, če bi se stranke ob vprašanjih, ki se tičejo naše prihodnosti, angažirale vsaj toliko kot ob vprašanjih naše preteklosti. Če pa nihče od prizadetih ali poklicanih ne bo izkoristil danih možnosti v primeru centra Breznice, bom prav tako zadovoljna in pomirjena. To namreč pomeni, da imajo naši gospodarski in drugi subjekti več kot dovolj premoženja in razvojnih priložnosti in jim ga ni potrebno zaščititi pred nepotrebnim razvrednotenjem in onemogočanjem dejavnosti. Pomeni tudi, da svoje darove lahko brez slabe vesti preusmerim tja, kjer bodo z njimi ravnali bolj spoštljivo.

Breznica, 24. 10. 2016

Bernarda Resman

Degradacijo centra Breznice je še vedno mogoče preprečiti in doseči boljše rešitve
PrilogaVelikost
scan0001.pdf770.21 KB
scan0002.pdf734.55 KB