20 let od ustanovitve občine Žirovnica je občinski vrh pozabil, za kaj vse jo imamo

Avtor: 
Bernarda Resman

Ali je g. Pogačar proračun za leto 2019 predlagal zase ali za svojo protikandidatko? V njem namreč do leta 2022 ni projektov, ki jih obljublja v volilnem programu in tudi ne tistih iz občinskega razvojnega programa.

Občina Žirovnica je bila ustanovljena zaradi prepričanja ljudi in takratne KS, da bodo vasi pod Stolom s svojo občino lažje in bolje izkoristile edinstvene razvojne prednosti in priložnosti za razvoj; lego, neokrnjeno naravo in dom velikanov slovenske kulture in zgodovine, s Prešernom na čelu.

Ob ustanovitvi si je občina (zaostala in podhranjena na vseh področjih) zastavila pomembne cilje, ki jih lahko razdelimo na tri sklope:

  • ustvariti boljše materialne pogoje za življenje ljudi (sodobna kanalizacija, vodovod, ceste, javna razsvetljava, uprava, šola, vrtec, knjižnica….)

  • ustvariti spodbudno okolje za razvoj vseh človeških potencialov in sožitje med ljudmi, kulturno udejstvovanje, šport, skrb za varnost in ranljive skupine ljudi….

  • spodbuditi gospodarski razvoj, predvsem turizma, kmetijstva, drobnega gospodarstva…

Občina je ob ustanovitvi s sodelovanjem široke javnosti pripravila svoj razvojni program, v katerem so upoštevane vse tri skupine ciljev. V prvih letih delovanja je občina ustvarila tudi temelj za večino ključnih razvojnih projektov. Izdelala je idejne zasnove za izgradnjo kanalizacije za celotno občino, za ureditev ceste in pločnika od Most do Rodin, za sprejemno kulturni center v Vrbi in še vrsto drugih.

V prvih letih delovanja je občina razvojne dokumente sprejemala po zakonitih postopkih z upoštevanjem pravice javnosti in občinskega sveta do soodločanja. V zadnjih letih pa sta javnost in občinski svet iz tega postopka izločena, saj za to ne dobivata potrebnih informacij in utemeljitev. V obravnavo dobivata že sprejete rešitve, županovi solistični projekti pa se brez utemeljitve odmikajo od skupaj dogovorjenih ciljev, sledijo interesom izključno njegovih političnih podpornikov in dosegajo klavrne rezultate, nekateri pa služijo izključno populizmu in se sesujejo sami vase, še preden zaživijo.

Občina bi lahko naredila veliko več, če ne bi imeli zasebni interesi prednost pred skupnimi potrebami, če bi se bila sposobna soočiti z različnimi mnenji in potrebami, jih ovrednotiti, dobre sprejeti, slabe pa argumentirano zavrniti. Če bi bila tega sposobna, ji ne bi bilo potrebno ničesar skrivati, predvsem pa ji ne bi bilo potrebno lagati in izvajati nasilja. Občina namreč v večini postopkov ne išče najboljših rešitev ampak svoje rešitve vsiljuje občanom in podjetjem.


Center Breznice

Ureditev centra Breznice je občina sprejela z odlokom leta 2015. Javnost je bila iz postopka izločena, uveljavila je županovo ureditev s krožiščem, ki problema motečega prometa ob mrliških vežicah ne rešuje, ampak ga še povečuje. S potekom ceste in prestavitvijo parkirišč pod cesto poslovna stavba nekdanje Planike izgublja vrednost in razvojno perspektivo, namesto, da bi jo pridobila. V dolgoročni plan in OPPN Breznica je župan umestil gasilski dom, ki naj bi ga financirali gasilci (!! da nam bodo lahko pomagali) in zanj očitno ni bilo nikakršne utemeljitve in dogovora z gasilci, saj je rešitev je že umaknjena, občina pa sedaj planira obnovo obeh gasilskih domov.

Na enak način se je pod pokopališčem na Breznici znašel kulturni center s kulturno dvorano, knjižnico, prostori za društva in TIC. Priprava je predvidena v letih 2014 in 2015, izvedba pa v 2018 in 2019. A do leta 2022 ni v proračunu nobenih niti pripravljalnih del za kulturno dvorano, še manj za prostore društev, za knjižnico pa je v letu 2021 planirano dvigalo. Z drugimi besedami, za našega župana dolgoročni program občine ne obstaja. Vse te dejavnosti so že umeščene na prostor pod pokopališčem, čeprav niti ne vemo, koliko prostora za to potrebujejo koliko parkirišč, koliko zunanjih površin ipd., saj zanje ni niti osnovnega identifikacijskega dokumenta. Društva, ki so brez prostorov, v pripravo doslej niso bila povabljena. Predvsem pa je umestitev teh dejavnosti pod pokopališče zanje pogreb. Leta 2016 sem župana pozvala, da ponovno odpre postopek za iskanje boljših rešitev, ki po vseh odločujočih kriterijih (kulturni, okoljski, kmetijski, gospodarski, prometni) obstajajo. Za postopek bi potreboval dobro leto. Od leta 2015 župan ne išče boljših rešitev, pač pa išče načine, kako zlepa ali zgrda prisiliti uporabnike centra Breznice, da bodo sprejeli njegovo. Zato po treh letih še nima gradbenega dovoljenja in ga verjetno še nekaj časa ne bo imel.

Občina pa ima že več kot 10 let izdelan DIIP za gradnjo kulturnega centra v Vrbi, ki ni bil nikoli razveljavljen, spremenjen oz. dopolnjen.



Pločnik od Smokuča do Rodin

Župan je vsa leta prepričeval občane, da pločnika od Smokuča do Rodin občina ne more graditi sama ampak vzporedno z obnovo državne ceste. Idejni načrt za ta odsek je izdelan že več kot 10 let. V volilnem programu 2014 je obljubil izvedbo postopkov za gradnjo pločnika od Zabreznice do Rodin. Od Smokuča do Rodin postopki niso izvedeni, država je cesto obnovila, občina pa svojega dela ni opravila, očitno z državo ni komunicirala. Ob tem pa je uspela asfaltirati cesto do konjeniškega poligona, ki je ni bilo v nobenem občinskem planu.

V volilnem programu NLŽ leta 2010 je bila posebej obljubljena izgradnja parkirišč v Doslovčah in na Rodinah. Do danes nista zgrajena. Še več, leta 2014 je mojo pobudo, da je treba parkirišče v Doslovčah umestiti v občinski plan do leta 2020 župan zavrnil z argumentom, da » ni ustreznega prostora, niti za to doslej ni bilo izkazanih potreb«.

V volilnem programu NLŽ 2018 je ponovno obljubljena izgradnja parkirišč na Rodinah in v Doslovčah do leta 2022. V osnutku proračuna za leto 2019 je planirana izgradnja parkirišča na Rodinah, za parkirišče v Doslovčah pa do leta 2022 ni niti centa.



Čebelji park na Breznici

Čebelji park na Breznici ni bil nikoli planiran v občinskem planu. Župan ga je brez utemeljitve (kot izjemen prispevek občine k ohranitvi čebele in čebelarskemu turizmu) predlagal občinskemu svetu, ta ga je brez utemeljitve sprejel (občinski strošek naj bi bil 50.000 EUR), kupil zemljišče, naročil projekte in v dveh letih vrednost povečal na slab milijon EUR. Za projekte in dokumentacijo je občina zapravila 40.000 EUR. Ves čas se je izgovarjala na negotovost sofinanciranja in gradnjo pogojevala s prejetimi sredstvi.

Še 7. avgusta 2018 je v Gorenjskem glasu objavila novico, da bo čebelji park na Breznici največji občinski projekt v proračunu, pri čemer računajo na sofinanciranje v višini 252 tisoč evrov iz LAS Gorenjska košarica.

8. avgusta 2018 je občina prejela odločbo o sofinanciranju 299.554,13 EUR. Občina je sofinanciranje odklonila.

12. septembra 2018 je župan občinskemu svetu predlagal proračun, v katerem je čebelji park umeščen po letu 2022, brez sredstev sofinanciranja.

22. oktobra 2018 je župan za Gorenjski glas izjavil, da »V projekt še vedno od srca verjamem, ..«

Komentar res ni potreben. Pa vendarle; 40 tisoč zapravljenih in 750 tisoč planiranih sredstev pove, da občina ima denar za svoje populistične projekte, ki jih ne potrebuje in jih sploh ne namerava izvesti. Pove, da ima občina dovolj denarja, da bi počitniške programe financirala do take višine, da bi se jih lahko udeležili tudi otroci manj premožnih družin. Ta projekt pove tudi, da ima občina dovolj denarja, da bi v dveh letih lahko rešila dve ozki grli na poteku pločnika od Zabreznice do Rodin, saj 750.000 EUR zadostuje za ca 2,5 novih hiš, ki bi jih morali ponuditi v zameno za zemljišče in objekte, ki bi jih bilo potrebno odstraniti.

Koliko takih projektov si še lahko privoščimo oz. si jih lahko privošči župan? Če bi ves zapravljen denar, čas in energijo za čebelji park usmerili drugam, bi danes lahko imeli pločnik do Rodin, več otrok v poletnih šolah, izdelano rešitev in OPPN za dom starostnikov in še kaj.



Dom starostnikov

Dom starostnikov je v občinskem planu od leta 2008 oz. 2009, to je najmanj 9 let. Pripravljalna dela (umestitev v prostor, DIIP, pridobitev zemljišč, zasebnega prartnerja) so bila predvidena v letih 2011 – 2013, izvedba pa 2014 – 2015.

Volilne obljube g. Pogačarja in NLŽ pa so po mandatih naslednje:

Obljuba 2010-2014: sprejeti Občinski prostorski načrt za dom starostnikov

Projekt se identificira z DIIP (dokumentom identifikacije investicijskega projekta). DIIP opredeli investicijo glede načina izvajanja, obsega, potrebnega prostora, finančnih posledic, kadrov, … in je podlaga za umestitev v občinski proračun in NRP (načrt razvojnih programov za 4 leta). Občinski svet tega dokumenta še ni videl, čeprav je od umestitve v dolgoročni plan minilo 9 let.

Občina je za dom določila prostor brez DIIPa v OPN (2011) na SElu, predvidena je izdelava OPPN SE2 za Dom starejših občanov. Sprejem OPPN zahteva približno leto dni časa od sprejema sklepa o začetku postopka do sprejema odloka.

Od leta 2011 do danes (7 let) ni izdelan OPPN Selo 2, niti župan ni izdal sklepa o njegovi izdelavi.



Obljuba 2014-2018: najti ustrezno rešitev za gradnjo dnevnega centra ali doma starostnikov na Selu

Kot rečeno, do leta 2018 občina niti ni identificirala projekta.

Obljuba 2018 -2022: pričetek aktivnosti za izgradnjo doma starostnikov.

V proračunu za leto 2019 (predlagatelj g. Pogačar) in načrtu investicij do leta 2022 ni predviden niti EURo niti za pripravljalna dela, niti za zemljišča, niti za izdelavo OPPN.

Komentar ni potreben.



Poletna šola za naše otroke

Gorenjski glas je 2. 0ktobra 2014 objavil zanimivo predvolilno obljubo edinega kandidata za župana Žirovnice: poletno šolo z aktivnim varstvom otrok med počitnicami.

Do leta 2017 je občina financirala počitniške programe, tako kot vsa leta od ustanovitve občine. Izvoljeni edini kandidat se je svoje obljube spomnil v predvolilnem letu 2018, ko je poletno šolo sofinanciral preko programa jeseniške Ljudske univerze. Finančna pomoč je bila tako visoka, da so se šole lahko udeležili samo otroci premožnejših staršev.



Spodbujanje kmetijstva, športa, kulture…

Občina je pod vodstvom g. Pogačarja spodbujala kmetijstvo tako, da so županova društva, konjeniki in čebelarji, iz proračuna prejeli dovolj sredstev za nakup uniform, nepremičnin, ki jih tudi oddajajo v najem ali tržijo, na občnih zborih jim igrajo plačani muzikantje, društvo jim lahko ponudi tudi večerjo in neomejeno pijače. Občina jim je v strogi tajnosti asfaltirala cesto do poligona. Podpirala je Čebelarsko društvo Kranjska čebela in ČZZG, ki jih danes ni več. Podpirala je njihove projekte, ki danes niso več potrebni (rodovna plemenilna postaja Antona Janše). Pomagala je pri legalizaciji njihovih črnih gradenj (v javnem interesu), ki so sedaj društvena. Druga, manj pomembna društva se srečujejo po gostilnah, na občnem zboru si sami plačajo večerjo in pijačo in po svojih domovih hranijo društvene rekvizite in opremo…

Do leta 2022 ni v načrtu investicij niti centa za pridobitev prostorov za društva, ki jih še nimajo, niti za pripravljalna dela.

Ironija je, da na področju kmetijstva najbolj spodbujana dejavnost, čebelarstvo, lahko danes ponudi manj kot pred 10 leti, ponuja čebelarski turizem brez znanja tujih jezikov, namesto rodovne ponuja gospodarsko matico, na področju konjeništva pa vesele dneve, ki so po uvedbi davčnih blagajn kljub 10 tisoč EURov iz proračuna vsako leto bolj žalostni. Je že tako, da so čisti računi največji sovražnik našega razvoja.

Najbolj uspešni obdelovalci zemlje pa so tisti, ki niso bili deležni nobene posebne spodbude, nobene prednosti pri asfaltiranju ceste, nobene javne hvale, a so z lastnim znanjem in pridnostjo razvili osnovno in dopolnilne dejavnosti, obdelajo večino zemlje v občini in se spogledujejo tudi s turizmom.

8 let pod gospodom Pogačarjem in v njegovem programu do leta 2022 ni več slišati o tem, kako bomo Prešernovo Vrbo v slovenskem prostoru uveljavili kot meko slovenske kulture s poudarkom na Prešernu, zaenkrat še našem največjem pesniku. Kulturni center z dvorano, knjižnico, galerijskim prostorom, javnim prireditvenim prostorom, TIC… v povezavi z zasebno turistično pobudo so izginili iz naših planov.

G. Pogačar in člani NLŽ na okroglih mizah na široko razpravljajo o turizmu, istočasno pa iz občine in njenih razvojnih priložnosti ustvarjajo spalno naselje.

V vsem programu NLŽ in g. Pogačarja ni niti besede o medsebojnem sodelovanju, sožitju, spoštovanju, o medsebojnih odnosih.

Zato me je razveselila prestavitev županove izzivalke, ge. Venetove (čestitke za pogum), ki v kampanji poudarja pomen prijazne in učinkovite uprave, transparentnost in medčloveške odnose.

Skrajni čas je, da se odločimo, ali si želimo skrivalnic, nasilja in laži, ali si želimo spodbudno okolje za razvoj vseh človeških potencialov in sožitje med ljudmi, kulturno udejstvovanje, šport, skrb za varnost in ranljive skupine ljudi.

Skrajni čas je, da se odločimo, ali bomo spodbujali gospodarski razvoj, predvsem turizem, kmetijstvo, drobno gospodarstvo…., ali bomo zganjali populizem in se zadovoljili s spalnim naseljem.

Občina, ki Prešernove Vrbe ne zna izkoristiti za svoj razvoj, ki Prešerna in kulturo tlači pod pokopališče, žal ne upravičuje svojega obstoja.



Bernarda Resman